»I travel because seeing photos in books and brochures wasn`t good enough for me. To be there, that was everything.« (Wiremu Ratcliffe)

Nova Zelandija je dežela mnogih imen …  dežela Kiwijev, dežela dolgega belega oblaka, Downunder in še katerega, njeno ime v maorskem pa je jeziku Aotearoa. To ime opisuje dolg bel oblak, ki se pogosto vije na nebu. Je dežela 1600 km oddaljena od avstralske obale in leži v jugozahodnem Pacifiku. Oddaljenost od Avstralije pomeni, da je najbližja soseda oddaljena vsaj 3 ure vožnje z letalom.

Deželo sestavljata dva otoka – severni in južni, na površini štirinajstih Slovenij. Otoka sta med seboj oddaljena le 24 km, vendar je potrebno za prehod iz enega na drug otok 4 ure vožnje s trajektom, da premagamo Cookov preliv. Na južni strani južnega otoka je Stewartov otok, južno od njega pa Antarktika. Severno najdemo Fidži, Tongo in Novo Kaledonijo. Približno 30 % dežele prekrivajo gozdne površine, 50 % travniki in pašniki, 20 % pa je obdelovalne površine.

Gore Južnega otoka, t. i. Južne Alpe, se dvigajo vse do višine 3700 m. Na Južnem otoku je tudi najvišji vrh v državi, Mount Cook (3764 m), ki se je v zadnjih desetih letih znižal za 10 metrov zaradi potresov. Na tem območju je veliko število ledenikov, vrelcev termalne vode in gorskih jezer. Največje naravno jezero je Taupo, ki leži v starem vulkanskem kraterju. Svetovno znana je Milfordska ožina (154 m visoki Bowenovi slapovi), ki spada med najlepša območja Nove Zelandije. Na tem območju poteka meja med Indoavstralsko in Tihooceansko tektonsko ploščo. Premiki vzdolž meje so vzroki številnih potresov in vulkanskega delovanja. Zadnji uničevalni potres je bil leta 2011, ki je prizadel mesto Christchurch in v katerem je umrlo 186 ljudi. Izbruh vulkana, na Belem otoku, severno od severnega otoka, pa se je zgodil v začetku leta 2020.

Zgodovina dežele dotira na začetek v 13. stoletju, ko se je začela poselitev Nove Zelandije. Takrat so prebivalci polinezijskih otokov odkrili to novo deželo in osnovali skupnost Maorjev. V 17. stoletju je kot prvi evropski raziskovalec prišel na to območje Abel Tasman, po katerem je poimenovan tudi nacionalni park na južnem otoku. Leta 1840 je bila podpisana pogodba z Maori in Veliko Britanijo, ki je slednjim zagotovila oblast na obeh otokih. Leto kasneje je Nova Zelandija postala njihova kolonija. Komaj leta 1947 je pridobila nazaj status svobodne dežele, ki pa je še vedno pod generalnim okriljem Velike Britanije. Danes državo vodi premierka Jacinda Ardern.

Živeti na Novi Zelandiji, pomeni živeti v mestih, kjer živi 80 % prebivalstva. Največje mesto je Auckland, kjer živi kar tretjina od 5 milijonov prebivalcev. V zadnjih 10 letih se je število prebivalcev povečalo za kar pol milijona. Glede na etične skupine je 71 % Evropejcev, 17 % Maorjev in enak odstotek tudi azijskega prebivalstva. Uradni jeziki so angleščina, maorščina in novozelandski znakovni jezik. V vseh javnih in kulturnih ustanovah so napisi in označbe v angleščini in maorščini, katere se učenci učijo tudi v šolah. Iz maorske kulture se je na vso populacijo prenesel tudi bojni ples – Haka.

Severni del Severnega otoka ima subtropsko vlažno podnebje, kar pomeni, da so zime mile in topla poletja, padavine pa razporejene čez celo leto. Na Severnem otoku je tudi veliko gejzirjev, vrelcev tople vode, nekaj delujočih vulkanov (Ruapehu, Tongariro in Nguarohe). Tu se nahajajo tudi vroči blatni izviri.

Najtoplejši meseci so od novembra do aprila, najhladneje pa je avgusta. Novozelandsko vreme je zelo spremenljivo, sončni dnevi so večinoma zapolnjeni s popoldanskimi plohami. Jutra so tudi v  poletnem času hladna kot tudi večeri. Tako je v tvojem nahrbtniku, tudi v poletnih mesecih, vedno kakšna jopica in kapa.

Nova Zelandija leži v časovnem pasu, ki je časovno gledano 12 ur pred slovenskim časom v poletnem času, sicer je razlike 10 ur.

Novozelandci imajo tudi svoj denar – novozelandski dolar. Na bankovcih so ob podobi kraljice tudi znani ptič Kiwi, pingvini …

In corona virus tudi v Novi Zelandiji … kmalu!